Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot.[7] Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18,1–19,42) ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred.

Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post.

• Verniki naj zmolijo žalostni del rožnega venca oziroma molijo križev pot ob 15.00 (na Radiu Ognjišče). Prav tako so povabljeni, da spremljajo križev pot papeža Frančiška (TV SLO 1 zvečer).
• V cerkve kjer bo postavljen »Božji grob«, verniki lahko pridejo k osebni molitvi, vendar naenkrat ne več kot 10 oseb.
• Verniki preberejo pasijon po Janezu.

1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v zaprtih stolnicah ob 18.00 brez navzočnosti vernikov opravili bogoslužje velikega petka.

2. Župnik (duhovnik) opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje (prim. Missale Romanum, str. 314, št. 13):

1. Nebeški Oče, tvoj Sin je z odrešilno smrtjo na križu prenovil človeštvo. Naj skrivnost preizkušnje utrjuje bolnike v veri, upanju in ljubezni.
2. Nebeški Oče, ti si naše zavetje v stiski. Naj pokojni pri tebi najdejo počitek, žalujoči pa tolažbo in upanje.
3. Nebeški Oče, tvoj Sin nas je s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil. Stisko, ki jo trpimo, združi z daritvijo svojega Sina, da bomo rešeni preizkušnje.

3. Župnik naj vernike obvesti, da bo obred velikega petka obhajal ob 18.00, in jih povabi, da se mu v duhu pridružijo in zmolijo žalostni del rožnega venca oziroma molijo križev pot ob 15.00 (na Radiu Ognjišče). Prav tako jih povabi, da spremljajo križev pot papeža Frančiška (TV SLO 1 zvečer). Če obstaja možnost, naj duhovnik poskrbi za spletni prenos (npr. Facebook, Youtube itd.) obreda iz svoje cerkve. Ta dan naj prevladujeta sveta tihota in premišljevanje Gospodovega trpljenja.

4. Na veliki petek se ne zvoni z zvonovi (do velikonočne vigilije).

5. Nabirka za Sveto deželo je prestavljena z velikega petka na praznik povišanja svetega Križa (14. september 2020).

[7] Ljudsko pobožnost križevega pota, ki je razdeljena na štirinajst postaj, molimo in premišljujemo posebej v postnem času. Po večini katoliških cerkva ali kapel so upodobitve postaj križevega pota sestavni del bogoslužnega prostora. Postaje križevega pota so prešle v notranji bogoslužni prostor iz prvotnih postavitev v naravnem okolju, kjer so stale kot kapelice križevega pota. Molimo ga ob petkih na dan Jezusove smrti na križu, pri nas pa je navada, da ga verniki v velikem številu molijo tudi ob nedeljah.

BOGOSLUŽJE VELIKEGA PETKA ob 18.00

Duhovnik gre v rdečih mašnih oblačilih pred oltar, se uleže na tla (ali poklekne) in tiho podoživlja nedoumljivost človekovega početja, da je človek stegnil roko na Božjim Sinom; nato vstane in zmoli glavno prošnjo.

Duhovnik prebere berila, psalm in evangelij (pasijon) ter prošnje, pri katerih pa, po uvodnem delu, ne povabi vernikov z vzklikom »Pokleknimo« - »Vstanite«. Izbere lahko le nekatere, npr. 1., 2., 3., 7., 8., 9., doda pa naslednje (zaradi iste oblike smo dodali sklep Po Kristusu…):

1. Nebeški Oče, tvoj Sin je z odrešilno smrtjo na križu prenovil človeštvo. Naj skrivnost preizkušnje utrjuje bolnike v veri, upanju in ljubezni. Po Kristusu, našem Gospodu.

2. Nebeški Oče, ti si naše zavetje v stiski. Naj pokojni pri tebi najdejo počitek, žalujoči pa tolažbo in upanje. Po Kristusu, našem Gospodu.

3. Nebeški Oče, tvoj Sin nas je s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil. Stisko, ki jo trpimo, združi z daritvijo svojega Sina, da bomo rešeni preizkušnje, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Češčenje križa: duhovnik lahko pri oltarju dvigne križ in reče:

Tvoj križ častimo, Gospod, in tvoje sveto vstajenje hvalimo in poveličujemo, zakaj, glej, zaradi križa je prišlo veselje na ves svet.

Nato počasti križ s poljubom in lahko doda očitanja (RM 125) ali pesem z odpevom (RM 126-127).

Sledi obhajilni obred in obhajilo ter prošnja po obhajilu.

Duhovnik opusti prošnjo nad ljudstvom, lahko pa odpre tabernakelj in počasti Najsvetejše v sveti zbranosti, z molitvijo žalostnega dela rožnega venca ali z drugimi molitvami.

Vir: 1. 4. 2020: https://katoliska-cerkev.si/priporocila-duhovnikom-za-obhajanje-bogosluzja-velikonocnega-tridnevja-brez-udelezbe-vernikov
Vir: 6. 4. 2020: https://katoliska-cerkev.si/veliki-petek-2020